To, kar učim, ne prihaja samo iz knjig.
Sem Maša. Zadnjih 15 let se poklicno ukvarjam z eno stvarjo: kako se pogovarjamo, ko je težko. Delala sem z vodji, ekipami in ljudmi sredi konfliktov, in vedno videla isto: pametni, sposobni ljudje, ki v službi ukrotijo vsak požar, se pogosto zatikajo pri najbolj osebnem odnosu v življenju. Sostarševstvu.
Sama sem ločena že sedem let. In odnos z očetom mojega otroka je verjetno stvar, skozi katero sem zrasla najbolj, precej bolj, kot bi si kdaj mislila. Ni šlo čez noč in ni šlo brez zatikov (o, ni). A danes sem na ta odnos neskončno ponosna. Oba sva.
Nekega dne me je otrok vprašal, kako to, da z atijem nikoli ne govoriva grdo drug o drugem in si nikoli ne nagajava. In zakaj vedno drživa skupaj.
To vprašanje mi je povedalo več kot katerakoli pohvala.
V njegovem svetu je »normalno«, da otroci ločenih staršev čutijo vse to. Kakšna teža.
Danes hodimo na tekme, po sladoled in se dobimo za rojstne dneve. Oba, njegov oče in jaz in vsi bonus starši, ki jih je mulček pridobil v razširjeno družino. In ja, ujela sem že marsikateri pogled: »Kako pa to zmorete?« Ne, nimam čarobnega recepta. In ne, nisva popolna. Sva se pa z bivšim veliko naučila v teh sedmih letih in to z veseljem delim s tabo. Naj naš otrok ne misli, da je normalno, da eden o drugem govorita grdo in si nagajata.
In še to, ker pove več kot naziv: sem strastna kuharica, ki zagovarja kuhanje iz osnovnih sestavin, z drožmi, domačo moko in sestavinami iz vrta. Ne verjamem v bližnjice, verjamem, da se prave stvari naredi iz kvalitetnih sestavin. Obljubim, da sem zelo iznajdljiva in prihajam opremljena z veliko tehnikami, zato pri meni ne boš obtičal/a v procesu brez konca.
