Svetovanje in coaching za sostarševstvo
Nista več par.
Še vedno pa sta starša.
V obdobju pred, med in po razhodu sem tukaj, da podprem tebe: uspešnega, poslovnega posameznika, ki v službi dnevno gasiš požare in rešuješ vse zagate. Da tudi na domači fronti, kljub razhodu, ostaneš miren/mirna, spoštljiv/a sostarš, osredotočen/a na dobrobit otrok.
Brez neskončne terapije. Z orodji, ki jih lahko uporabiš že jutri zjutraj ob predaji otrok ali med popoldanskim uskladitvenim klicem, na koncu katerega tisti znani »OK« obleži kot skala v tvojem telesu.
20 minut, brez obveznosti. Da preveriva, ali te lahko podprem.
Se prepoznaš?
Od zunaj izgleda, kot da imaš vse pod kontrolo. Napredovanje v službi, stanovanje urejeno, redni dopusti in izleti, tvoje življenje izgleda kot iz filma.
Za zaprtimi vrati pa je drugače, kajne?
- Vsaka predaja otrok se konča v napetosti, ali celo v tišini, ki je še slabša.
- Napišeš mirno sporočilo, tri stavke kasneje pa je vojna.
- Preden karkoli rečeš, v glavi tehtaš, ali bo spet eksplodiralo.
- Pogosto se sprašuješ, ali otroku s tem, ko ne reguliraš drugega starša, delaš škodo?
- Utrujen/a nisi od dela. Utrujen/a si od bojevanja. Od nenehne previdnosti. Od hoje po prstih.
- Občutek imaš, da če ne poskrbiš za očeta/mamo svojega otroka, si slab/a starš.
Če si vsaj enkrat prikimal/a, dobrodošel/a. Si na pravem mestu.
Dobra novica
Nimam čarobne paličice.
Ne bom ti prodajala, da imam čarobno paličico. Da imam tehniko, ki bo v trenutku spremenila vajino dinamiko, in bo vse lepo. To ne obstaja. Obljubim pa ti, da poznam tehnike, načine in imam ideje, kako lahko stvari začneš delati drugače. In obljubim lahko, da bo bolje. Postopoma in počasi. Dobra novica je, da že majhno razliko otroci občutijo.
Sostarševstvo namreč ni stvar značaja. Tisto »z bivšim/bivšo pač ne gre« skoraj nikoli ni res. So samo vzorci, kdo koga izzove, kdo se umakne, kdo prevzame vlogo žrtve in kdo napadalca. Kdo je rad rešitelj, ker si s tem potrjuje svojo vrednost. In vzorce se da spremeniti. Najbolj presenetljiva novica? Dinamika se pogosto spremeni že takrat, ko jih spremeni ena oseba.
Ločila sta se drug od drugega, ne od otrok. Otrok še vedno ima družino dveh staršev, le da ta sedaj živi v dveh domovih. In tvoja naloga ni biti popoln starš niti ni več biti partner sostaršu. Otrok potrebuje čutiti jasnost: »Midva sva tvoja starša, ampak nisva več skupaj«. Meje so varnost.
Za izbiro sostarša je sedaj prepozno. Tukaj sta. V točno takšni zasedbi. Lahko pa danes izbereš, kakšna sostarša bosta in kakšne vzorce bo otrok gledal vsak dan. Otrok se nauči to kar vidi. Njegovi partnerski odnosi bodo takšni, kot je vajin odnos. Ali si za svojega otroka želiš, da se počuti tako kot se v tem trenutku počutiš ti? To mu predajaš.